GOSTJE: MESTO KNJIGE 2016

gostje

 

Damir Avdić, v Tuzli rojeni trubadur že vrsto let živi in ustvarja v Sloveniji, kjer mu je domačo občinstvo zaradi srhljivo doživetih nastopov podelilo oznako Bosanski psiho. Pevec, glasbenik, romanopisec, avtor gledališke glasbe, igralec in ponovno kantavtor, ali bolje rečeno antikantavtor, v eni osebi pooseblja ostrino in neposrednost punkerske etike in intelektualne globine. Od izida prvega romana “Na krvi ćuprija” in debitantskega solo albuma ” od trnja i žaoka” se je s pomočjo številnih koncertnih nastopov po državah bivše Jugoslavije hitro razširila legenda o Diplomatzu alias Damirju Avdiću. Z vsakim naslednjim albumom “Mrtvi su mrtvi”, “Život je raj”, “Main Kapital”, “Human Reich” in najaktualnejšim “Manjina” je Avdić potrdil status enega najpomembnejših avtorjev zadnjega desetletja, poleg tega pa si je prislužil še oznako najostrejšega pesnika Balkana. Resnica boli in Avdić jo razgali ognjevito, surovo in neizprosno. Pove jo s psihotičnim, vampirskim pogledom, zareže pa z grobim, močnim kitarskim rifom, ki prej pripada hardkorovski šoli kot pa kantavtorskemu klubu.

Rok Bavčar je antropolog in etnolog ter sodelavec Goriškega muzeja, kjer vodi projekt izgradnje Muzeja tihotapstva.

Bratko Bibič (roj. 1957), po izobrazbi magister filozofije, je mednarodno uveljavljen skladatelj, harmonikar in vokalist z obsežno diskografijo in koncertno bilanco. Velja za enega pionirjev t. i. emancipacije harmonike od stereotipov, s katerimi se povezuje, začetnikov t. i. world music (sedemdeseta leta) in potem predhodnikov eksperimentalnih avantgard nove glasbe na sceni newyorškega Downtowna (osemdeseta leta), kasneje pa je deloval v številnih slovenskih in mednarodnih zasedbah. Vzporedno z glasbenim delovanjem se poklicno in ljubiteljsko ukvarja z raznoličnimi umetnostnimi praksami, zlasti s filmom, kot tudi s kulturnimi študijami in kulturno politiko.

Miha Blažič-N’Toko je večkrat nagrajeni glasbenik, prvak v freestyle rapu, član zasedbe Moveknowledgement, kolumnist Mladine, aktivist in prostovoljec.

Jure Gombač je raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in Migracije ZRC SAZU in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. Predvsem ga zanimajo teorije, koncepti in metodologija, ki se uporabljajo pri preučevanju migracij in meja. Doktoriral je iz prisilnih migracij, vseeno pa se veliko ukvarja tudi z delovnimi migracijami. V zadnjem času se ukvarja predvsem analizo trenutne migrantske situacije, izzivi integracije in pa z zahtevami migrantov za pravice znotraj EU.

Erik Gregorič je najpopularnejši goriški harmonikaš in še mnogo več.

Aigul Hakimova je politična aktivistka za pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev. Angažirana je na področju samoorganizacije gibanja za pravico do bivanja in avtonomnih skupnih prostorov. Članica pobude Ohranimo Tovarno Rog in delovne skupine za azil.

Marko Klavora je zgodovinar in sodelavec Goriškega muzeja.

Olfamož – Glasbeni začetki avantgardnega kantavtorja Andreja Fona so tesno vpeti v sežanski opozicijski zvočni fronti, ki je rodila številne podtalne ad hoc skupine in glasbenike. Široka paleta glasb in različna koncertna okolja sta Fonu podelila multiinstrumentalne spretnosti in lahkotno preseganje vsakršnih žanrskih in drugih nepredmetnih zvočnih meja. Glasbeni samouk deluje v okviru številnih improvizacijskih in eksperimentalnih zasedbah, s čimer si pridobiva vse večje veljavo. Lani izdani solistični album Hupam, da ste dobro nadaljuje glasbene in besedne odklone zapisane že na prvencu Omahuj! Čeprav skladbe sledijo formi in besedi, se Fonov alter ego Olfamož rad prepušča trenutnim navdihom in nastopom prida tisti pomirjujoči odmik hrupnemu tempiranemu vsakdanjiku.

Marina Lukšič Hacin je znanstvena svetnica, izredna profesorica in predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.

Marija Mercina je literarna zgodovinarka, pisateljica in slovenistka ter avtorica številnih monografij. Na festivalu bomo predstavili njeno novo knjigo Je kaj trden most: skice iz Gorice (2015).

Matej Šurc je novinar Radia Slovenija, nekdanji dopisnik TV Slovenija iz Beograda in Washingtona ter soavtor trilogije V imenu države, ki je prejela mednarodno nagrado Organizacije za medije Jugovzhodne Evrope (Seemo). Februarja letos je izšla njegova nova knjiga Prevarana Slovenija – Domoljubje, zapisano z ničlami, ki razkriva temačna ozadja slovenske osamosvojitve in bo predstavljena na Mestu Knjige. Prvi natis knjige (2.500 izvodov) je pošel v treh tednih.

Tminski Madrigalisti so pričeli z delovanjem jeseni leta 1996. Gojijo fantovsko zborovsko petje, ki ga občasno spremljata kitara in flavta. Na samem začetku je šlo v prvi vrsti za nekakšno Monty Pythonovsko parodiranje “pravih” pevskih zborov in čeprav so prvotno idejo hitro prerasli in nadgradili, sta parodija in humor vseeno ostali pomembni prvini njihovega izraza. Glasba je v celoti avtorsko delo, čeprav precej spominja na ljudsko. Si pa fantje včasih le izposodijo kakšen tradicionalen napev, ki ga nato priredijo na svoj način. Besedila, ki so napisana v tolminskem narečju – tminščini, večinoma govorijo o dogodkih iz vsakdanjega življenja in zgodovine, kar nekaj pa je takih, ki opevajo kar madrigaliste same. Ob ustanovitvi je zasedba štela osem, včasih tudi devet glasov, z leti pa se je število članov zmanjšalo in danes nastopajo kot kvintet. V začetku je postava madrigalistov štela osem, včasih tudi devet glasov, vendar se je v naslednjih letih zmanjšala. Nekaj ustanovnih članov je zapustilo projekt zaradi različnih razlogov. Največji pretres pa so doživeli pred nekaj leti, ko je v tragični nesreči umrl eden najbolj priljubljenih članov ter avtor nekaterih pesmi Valter Jelinčič. Kljub hudi izgubi so nadaljevali z nastopanjem, se pa na njega spomnijo na vsakem koncertu in s petjem njegovih pesmi tudi oživljajo spomin nanj. Valterju Jelinčiču – Puolu Lokarju je njihov CD tudi posvečen.
Tminski madrigalisti so: Domen Jeriha Perinčič, Damir Mrak, Marko Magajne, Rok Cuder in Nikola Rutar.

Katjuša Trampuž piše za otroke in že vrsto let objavlja v Cicibanu, sodelovala je tudi z radiem Trst in radiem Slovenija za oddajo Pravljica za lahko noč. Pri založbi Obzorja je izšla pravljica Miška Požeruška kupuje moko, pri kranjski založbi Panika pa CD pravljic Zeleni glavnik in druge, lani ponovno izdaja CD-ja z isto vsebino. Pri založbi Alba so izšle pesmi za otroke Smeholovčki, pri založbi Pivec pa so lani izšle pravljice Čez nasmejane travnike. V Prešernovem gledališču so uprizorili njeno igrico z glasbo in petjem, Finte naprodaj, ki je doživela 30 uprizoritev po slovenskih odrih. 

Erik Valenčič je svobodni novinar in poročevalec iz Bližnjega vzhoda in avtor odmevnih nagrajenih dokumentarnih filmov (letošnja nagrada Društva novinarjev Slovenije – čuvaj/watchdog za dokumentarni film Fronte Kurdistana in posebno priznanje Evropske mreže regionalnih televizij za dokumentarec Koalicija sovraštva). Nedavno je izdal svoj prvi roman Sence ne gorijo, kjer obravnava pojav levičarskega ekstremizma in bo predstavljen na Mestu Knjige. Trenutno snema film o preganjanih kristjanih v Siriji. 

Valter Lapanja a.k.a. Valterap ali bolje poznan pod artističnim imenom Valterap je na slovenski rap sceni dejaven že dvajset let in je pionir rapa na Goriškem. Pravi zaklad so njegova besedila s težo, napisana in izrečena v slovenščini in velikokrat večpomenska ter družbeno-kritična. Valterap je mojster verza in hitre besede. Na sceni velja za enega najboljših freestylerjev v Sloveniji. Napisal je tudi glasbo za gledališko predstavo Cifra, mož v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Sodeloval je pri dokumentarnih filmih V letu hiphopa in Veš, poet svoj dolg. Od leta 2008 na Radiu Koper vodi zloglasno oddajo o slovenskem rapu s pomenljivim naslovom Od glave do rapa.

Nadja Velušček je režiserka in predavateljica ter dobitnica mnogih nagrad.

Nika Vodopivec je ustanoviteljica podjetja Moja zgodba, ki nudi pomoč pri zapisovanju osebnih in poslovnih zgodb. Podjetje izdaja tudi knjige, namenjene zapisovanju družinskih in osebnih spominov, vse z namenom ohranjanja dragocene dediščine neponovljivih in edinstvenih zgodb posameznikov in družin. V Sloveniji je prva ponudnica celovitega pristopa k zapisu tovrstnih vsebin. Iz tujine prenaša uspešne prakse in znanja in jih hkrati prilagaja slovenskemu kulturnemu okolju. Zadala si je nalogo, da razširja zavedanje o pomembnosti prenosa »dediščine« v obliki življenjskih zgodb na družinske člane in naslednje generacije, hkrati pa pri tovrstnih dejavnostih nudi tudi celovito podporo; od svetovanja pri izboru in zapisu gradiva, do urejanja vsebin in v končni fazi izdaje knjige spominov.

Goran Vojnović je filmski režiser, scenarist, pisatelj, pesnik in kolumnist. Za roman Čefurji raus! (1998) je prejel Kresnikovo nagrado, prav tako za roman Jugoslavija, moja dežela (2013). Spomladi leta 2016 je izšel njegov novi roman Figa, ki ga bomo predstavili na Mestu Knjige.

Maja Vrčon ima rada pravljice in rada jih pripoveduje. Raziskovala je anatomijo evropske pravljice, nad katero se je navdušila, a vedno znova se rada vrača k ustnemu izročilu Posočja, Vipavske doline in Krasa. Skozi nenavadne delavnice pripovedovanja pravljic in spoznavanja mitološkega življa pripelje nazaj domov, tja v svet, kjer vrednote še veljajo, tako male kot velike. 

Mateja Zorman je po končani srednji šoli za Oblikovanje in fotografijo diplomirala na Akademiji za lepo umetnost v Benetkah, smer dekoracija. Razvila je prav posebno linijo oblekic [ČivŠiv], ki so nastale s ponovno uporabo odsluženih oblačil – prijetne, udobne, vesele, take, ki otroke spremljajo pri raziskovanjih in odkrivanju sveta. Je ponosna mamica dveh otrok s katerima rada peče, kuha in ČivŠiva. 

Arne Zupančič je sodelavec univerzitetne redakcije Radia Študent in občasni poročevalec iz Bližnjega vzhoda.