GOSTJE FESTIVALA MESTO KNJIGE: VOJNA IN MIR

Widad Tamimi je pisateljica judovsko-palestinskih korenin, rojena v Italiji. Njeno družino z zapletenim etničnim ozadjem je v več generacijah zaznamovala izkušnja begunstva, tematiki pa se sama posveča ne le v svojih romanih, temveč tudi pri delu v begunskem centru v Ljubljani, kjer živi zadnjih sedem let. Vrtnice v vetru so sicer njen drugi roman, a prvi, ki je preveden tudi  v slovenščino.

Širom, imaginarni folk trio, ki ga sestavljajo Ana Kravanja, Samo Kutin in Iztok Koren, je ta trenutek verjetno najbolj čislan slovenski instrumentalni sestav doma in v tujini. Njihov lanski album Lahko sem glinena mesojedka je prejel številne odlične kritike v referenčnih medijih, kot so BBC, The Wire in Songlines, ki hvalijo njihov edinstven, večplasten zvok.

Špela Frlic je pripovedovalka, od leta 2018 vodja Pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu.

Tjaša Koprivec je voditeljica, radijska spikerka in glavna urednica Založbe Sanje.

Anja Novak je igralka in pesnica, članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.

Ludwig Hartinger je avstrijski prevajalec, publicist, esejist, urednik in pesnik, ki ga je naključno srečanje s poezijo Srečka Kosovela navdušilo nad slovenskim jezikom. Plod dolgoletnega posvečanja Kosovelovi poeziji je Ikarjev sen, obsežna zbirka dokumentov in pričevanj, ki sta jo uredila z Alešem Bergerjem. V pogovor s kraškim pesnikom vstopa tudi v svojem pesniškem dnevniku Ostrina bilk, ki ga je ustvaril v slovenščini.

Kaja Širok je doktorica znanosti s področja zgodovinskih ved in direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki akademsko delo povezuje z delom na kulturnem področju. Ukvarja se z raziskovanjem narave spomina na vojno na obmejnih področjih: od kolektivne pozabe do množice različnih interpretacij. Za delo na mednarodnih projektih, ki prikazujejo večplastnost zgodovine, je prejela naziv Vitez reda italijanske zvezde.

Damijan Stepančič je akademski slikar, ki izdeluje lutke, riše stripe ter ilustrira knjige za otroke in odrasle. Za svoje delo je prejel več nagrad, kot bi jih tu lahko našteli, pri delu pa pogosto sodeluje z ženo Lucijo Stepančič, s katero sta ustvarila že več avtorskih slikanic. Takšen primer je tudi Anton!, resnična pripoved o ilustratorjevem dedku in njegovi izkušnji prve svetovne vojne.

Diana Bošnjak Monai se je rodila v Sarajevu. Med vojno se je preselila v Zagreb, kjer je doštudirala arhitekturo na tamkajšnji univerzi. Od leta 2000 živi in dela v Trstu, v svojem ustvarjanju pa se posveča tudi slikarstvu, ilustraciji in pisanju. V romanu Iz Sarajeva z ljubeznijo (Da Sarajevo con amore) na svojevrsten način prepleta zapise dedka Puniše Kalezića iz obleganega Sarajeva in njegovo romansirano biografijo.

Ali Žerdin je sociolog, novinar in urednik, ki je v dolgoletni karieri delal pri vseh pomembnejših medijih pri nas (Tribuna, Radio Študent, Dnevnik, Mladina), od leta 2010 pa deluje kot urednik Sobotne priloge Dela. V knjigi Omrežja moči, ki se naslanja na raziskave iz avtorjeve doktorske disertaciji, je preučeval dogajanje v središču struktur gospodarske moči. Knjiga Ujetniki omrežij, ki je letos izšla pri založbi UMco, je njeno poljudno, a nič manj pronicljivo nadaljevanje.

Sarival Sosič je po izobrazbi učitelj glasbene vzgoje, profesor umetnostne zgodovine in literarni komparativist. Od leta 1993 je zaposlen je kot kustos za sodobno vizualno umetnost v Mestni galeriji Ljubljana, lani pa je pri založbi Litera izdal roman Starec in jaz. Pisateljev prvenec o glasbi, vzgoji in erotiki je letos med finalisti za nagrado kresnik.

Alenka Puhar je publicistka, novinarka, borka za človekove pravice in tista prevajalka, ki je v slovenščino leta 1967 prevedla Orwellovo seminalno delo 1984. Po diplomi iz anglistike in primerjalne književnosti v Ljubljani je v New Yorku študirala psihozgodovino. Njena monografija o zgodovini otroštva Prvotno besedilo življenja velja za eno pionirskih del na tem področju pri nas.

Matija Tuma, vnuk slovitega Henrika Tume, je do upokojitve opravljal delo univerzitetnega profesorja na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Poleg znanstvenega raziskovanja na področju energetike, strojništva in pedagoškega dela njegovo življenje zaznamuje predvsem neumorno raziskovanje lastne rodbine. Polstoletno družbeno dogajanje s pričetkom v povojnem obdobju je popisal v avtobiografiji Moje življenje.

Via Poetica je glasbena komuna, ki sta jo ustanovila Esad Babačić in Andraž Polič. V projektu sodelujeta z različnimi glasbeniki, v živo pa večkrat nastopita tudi v duetu: Esad Babačić, novinar in pesnik, v vlogi avtorja in interpreta besedil, skladatelj in glasbenik Andraž Polič, sicer tudi sam avtor več pesniških zbirk, pa kot glasbenik. Preplet njune poezije in glasbe se giblje nekje med šansonom, jazzom in ritmi popevke.

Nina Dragičević je književnica, skladateljica, didžejka, producentka in ustvarjalka radijski oddaj. Po izobrazbi magistrica sociologije deluje tudi kot aktivistka za pravice žensk, še zlasti pa jo zanima njihovo udejstvovanje na področju glasbe. To tematiko obravnava v svoji esejistični monografiji Med njima je glasba: Glasbena konstrukcija lezbične scene, poleg znanstvenih besedil pa piše tudi poezijo, za katero je letos prejela nagrado Vitezinja poezije.

Lenart J. Kučić je nekdanji novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela, ki je službo pri medijski hiši zamenjal za delo pri različnih neodvisnih organizacijah. Zdaj med drugim redno sodeluje z neprofitnim spletnim portalom za raziskovalno novinarstvo Pod črto. Teme, ki ga pritegnejo k raziskovanju, so najpogosteje nekje na preseku tehnologije, medijev in družbe. K novim medijskim oblikam in platformam aktivno prispeva tudi sam, saj je soustanovitelj mreže podcastov Marsowci.

Filip Dobranić je sociolog kulture, filozof, heker in debater. Leta 2013 je s prijatelji ustanovil inštitut in spletni portal Danes je nov dan, pri katerem jih vodi prepričanje, da je internet odlično orodje za povečanje politične udeležbe. S tem namenom je Inštitut leta 2016 predstavil tudi nagrajeno spletno orodje Parlameter za lažje spremljanje dela v Državnem zboru.

Peter Mlakar je filozof na Oddelku za čisto in praktično filozofijo pri NSK, televizijski pridigar v oddaji Studio City, avtor številnih filozofskih knjig ter vedno provokativni mislec in performer. Z Draganom Živadinovom je spisal tekstualno maso za uprizoritev Odilo. Zatemnitev. Oratorij. o slovenskem nacističnem zločincu Odilu Globočniku.

Igor Škamperle je sociolog, filozof, pisatelj in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Preden se je pri tridesetih odločil posvetiti literaturi in filozofiji, je bil tudi vrhunski alpinist. Svoje mladostno obdobje, spoznavanje narave in ljubezen do gora ter plezanja je ubesedil v literarnem prvencu Sneg na zlati veji, ki je bil letos ponovno izdan pri založbi Sidarta.