Gostje

Gostje

Zoran Smiljanić

> ponedeljek, 29. avgust, 19h

Ikona sodobnega slovenskega stripa, filmofil in publicist Zoran Smiljanić, znan tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce, se lahko pohvali z zares osupljivim opusom. Poznamo ga kot avtorja kultnega stripa Hardfuckers, petdelne zgodovinske epopeje Meksikajnarji in zgodovinske fikcije Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu. Leta 2015 je prvič združil moči z dr. Blažem Vurnikom pri stripovskem albumu Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941–1945. Striparski tandem je ponovno sodeloval leta 2018 pri biografskem stripu Ivan Cankar: Podobe iz življenja, lani pa se je v vlogi glavnega junaka njunega stripa Plečnik (in pika) znašel velikan slovenske arhitekture.


Blaž Vurnik

> ponedeljek, 29. avgust, 19h

Zgodovinar, kustos za novejšo zgodovino in vodja kustodiatov Mestnega muzeja Ljubljana, dr. Blaž Vurnik, se kot raziskovalec posveča industrializaciji slovenskih dežel v 19. stoletju, obenem velja za izvrstnega poznavalca slovenske moderne. Z Zoranom Smiljanićem tvori striparski tandem, ki je odgovoren za stripovski album Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941–1945 (2015) ter odmevna biografska stripa Ivan Cankar: Podobe iz življenja (2018) in Plečnik (in pika) (2021).


Srečko Fišer

> torek, 30. avgust, 18h

Srečko Fišer je eden najbolj cenjenih slovenskih prevajalcev in dobitnik raznih stanovskih ter državnih nagrad za prevajalsko delo in dramsko ustvarjanje. Specializiran je za angleško-ameriško in italijansko literaturo, prevaja pa tudi iz francoščine. Poznamo ga kot avtorja dramskih besedil, literarnih kritik, esejev in študij h knjižnim izdajam svojih prevodov. Lani je pri založbi Goga izšel njegov nov prevod enega največjih spomenikov svetovne književnosti, Petrarcovega dela Canzoniere, ki je nastajal 10 let. 

Pogovor vodi: Irena Urbič


Avgust Demšar

> torek, 30. avgust, 19h

Mariborskega mojstra detektivskih zgodb širša javnost pozna predvsem po njegovem glavnem liku, višjemu kriminalističnemu inšpektorju Martinu Vrenku, ki je leta 2021 zaživel tudi na malih ekranih v obliki kriminalistične serije Primeri inšpektorja Vrenka v produkciji RTV Slovenija. Doslej se je podpisal pod 11 romanov, umeščenih v domače mesto in sedanji čas, ki so zasnovani kot klasične detektivske uganke (“Whodunnit”). Pred kratkim je izšel drugi del njegove trilogije Vodnjaki z naslovom Tajkun.

Pogovor vodi: Katarina Kogej


Raoul Pupo

> torek, 30. avgust, 20h

Tržaški zgodovinar Raoul Pupo je profesor na Univerzi v Trstu. Bil je član član mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je pred leti pripravila la poročilo Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956. Velja za enega največjih poznavalcev istrskega eksodusa in problematike fojb. Med njegovimi številnimi strokovnimi izdajami gre izpostaviti dela Foibe (2003), Il confine scomparso (2007), Trieste ‘45 (2010), Fiume città di passione (2018) in Adriatico amarissimo (2021).

Pogovor vodi: Luka Lisjak Gabrijelčič


Ana Duša

> torek, 30. avgust, 21h

Ana Duša je dramaturginja, režiserka, pripovedovalka, prevajalka, besedilopiska in pedagoginja, nekdanja članica pripovedovalskega kolektiva Za 2 groša fantazije na Radiu Študent ter soustanoviteljica in vodja Pripovedovalskega Varieteja, v okviru katerega tudi vodi izobraževalne programe, kjer pripovedovanje združuje z metodami fizičnega gledališča (Pripovedovalska šola). Kot dramaturginja, avtorica besedil, prevajalka ali pripovedovalka je sodelovala s SLG Celje, LGL, MGL, SNG Drama, SNG Nova Gorica, Pozorište za decu Kragujevac ter drugimi institucijami doma in v tujini. Letos je pri založbi Goga izšel njen prevod prve evropske zbirke pravljic Zgodba zgodb Giambattiste Basileja (1566–1632).


Anton Špacapan Vončina

> sreda, 31. avgust, 19h

Anton Špacapan Vončina je priznan umetnik, ilustrator, kipar, scenograf in pisatelj, ki že vse življenje deluje med Slovenijo in Italijo. Sodeloval je tudi pri nastanku velikega števila koprodukcijskih filmov med Slovenijo in Italijo. V sodelovanju z goriškim pesnikom in dolgoletnim prijateljem Francescom Tomado sta letos pri založbi Bottega Errante iz Vidma izdala roman Il figlio della lupa (Sin volkulje). V italijanščini napisani roman se odvija v Čepovanu v obdobju fašizma leta 1931 in predstavlja pravo vesolje med sabo prepletenih človeških usod.

Pogovor vodita: Nadja Velušček in Miha Kosovel


Francesco Tomada

> sreda, 31. avgust, 19h

Goriški srednješolski profesor, pesnik in pisatelj se že od srede 90. let se udeležuje nacionalnih in mednarodnih branj in srečanj ter sodeluje pri radijskih in televizijskih oddajah v Italiji in tujini. Njegova besedila so bila objavljena v številnih revijah, časopisih, spletnih straneh in dveh antologijah. Njegova prva pesniška zbirka L’infanzia vista da qui (Otroštvo, videno od tukaj), je izšla leta 2005. Zanjo je leta 2007 prejel nagrado Beppe Manfredi. Bil je urednik antologije literature na Goriškem od 1861 do danes. Skupaj s slovenskim pisateljem Antonom Špacapanom Vončino je letos izdal roman Il figlio della lupa (Sin volkulje), ki se odvija v Čepovanu v obdobju fašizma leta 1931.

Pogovor vodita: Nadja Velušček in Miha Kosovel


Jedrt Maležič

> sreda, 31. avgust, 20h

Pisateljica in književna prevajalka iz angleščine in francoščine Jedrt Maležič je leta 2016 izdala kritiško čislani kratkoprozni zbirki Težkomentalci in Bojne barve (nominacija za nagrado novo mesto). Prva je bila nominirana za najboljši prvenec, druga za nagrado novo mesto. Sledila sta romana Vija vaja ven (2018) in Napol morilke (2021), s katerima avtorica odprla nove teme in znova navdušila. Njen aktualni roman Križci, krožci, ki je letos izšel pri založbi Goga, predstavlja zgodbo lezbične zveze partnerk, ki imata skupnega otroka. Na Mestu knjige bo avtorica predstavila roman Napol morilke, ki opisuje usodo treh generacij tržaških Slovenk, ki zbežijo pred fašizmom. 

Pogovor vodi: Diana Pungeršič


Mirt Komel

> četrtek, 1. september, 16h

Mirt Komel je pisatelj in filozof, predavatelj in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede in na Filozofski fakulteti. Avtor številnih znanstvenih monografij (Poskus nekega dotika, Sokratski dotiki, Giljotina duha, Twin Peaks in postmodernizem), njegova literarna dela pa segajo od dram in dramskih pesnitev (Mestne drame, Luciferjev padec) do potopisov (Sarajevski dnevnik, Kahirske kahesije). Pianistov dotik (2015) je njegov romaneskni prvenec, Medsočje (2018) njegov drugi roman, Detektiv Dante (2021) pa tretji. Romana Pianistov dotik in Medsočje sta bila nominirana za nagrado kresnik.


Diana Koloini

> četrtek, 1. september, 18h

Diana Koloini je dramaturginja, umetniška direktorica in esejistka. Kot dramaturginja je bila zaposlena v PDG Nova Gorica in SNG Drama Ljubljana. Gostovala je tudi v drugih slovenskih gledališčih. Od 2010 do 2012 je bila vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa v Cankarjevem domu Ljubljana. Od 2012 do 2014 umetniška koordinatorka v SSG Trst. Bila je tudi predsednica žirije za podelitev nagrade Slavka Gruma. Med letoma 2015 in 2018 je bila umetniška direktorica Drame SNG Maribor. Piše članke, razprave in različne zapise, ki so objavljeni v časopisih, revijah in gledaliških listih. Leta 2000 je pri LUD Literatura izšla njena knjiga z naslovom Zapeljevanje, iluzija, ljubezen : eseji o dramah in gledališču, lani pa v zbirki Novi pristopi še delo Slabo poznate naših src tančine, nekoliko predelano različico njene doktorske disertacije Podoba in vloga ženske v Molièrovi komediografiji.

Pogovor vodi: Patricija Maličev


Branko Soban

> četrtek, 1. september, 19h

Branko Soban je publicist, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, uveljavljeni novinar, borec za človekove pravice, kolumnist, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope. Kot zunanjepolitični komentator časopisa Delo je med drugim poročal iz Češkoslovaške po Ruski okupaciji 1968. Poročal je tudi iz Rusije, kjer mu zaradi kritičnih komentarjev o kršenju človekovih pravic v Čečeniji ruske oblasti še danes ne dajo več vizuma za vstop v državo. Njegova knjiga Zločin brez kazni: Rusija, Islam, Zahod, ki je leta 2013 izšla pri založbi Sanje, vključuje izbor 62 intervjujev, v katerih avtor odstira tančico prikritih dejstev in plava proti toku prirejenih resnic. Z drznimi premisleki drega v pogosto izrojene izrojene strukture, bledikaste politične prakse in opominja na tolikokrat na rob potisnjene pravice koloniziranih.

Pogovor vodi: Miha Kosovel


Ali Žerdin

> četrtek, 1. september, 19h

Novinar in urednik Ali Žerdin se je z novinarstvom ukvarjal že kot študent sociologije na Fakulteti za družbene vede. Sodeloval je s časopisom Tribuna, Radiem Študent in tednikom Mladina. Pozneje, po letu 1990, ko se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike, je bil novinar in namestnik odgovornega urednika tednika Mladina, zatem pa urednik priloge Objektiv in odgovorni urednik časnika Dnevnik. Leta 2008 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije. Od leta 2010 je urednik Sobotne priloge Dela. Leta 2012 je na ljubljanski FDV doktoriral s tezo o vplivu men­jave politične elite na omrežje ekonomske elite. Je avtor knjig Generali brez kape (1997), Omrežje moči (2012), France Bučar (2015), Ujetniki omrežij (2018) in MMXX: Leto nevarne bližine (2021) ter soavtor večjega števila zbornikov ter razprav v strokovno-znanstvenih publikacijah.

Pogovor vodi: Miha Kosovel


Luka Lisjak Gabrijelčič

> četrtek, 1. september, 19h

Goriški zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič je raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, urednik revije Razpotja, politični analitik, kolumnist Dela in eden vidnejših slovenskih intelektualcev mlajše generacije, ki pozorno spremlja politično dogajanje doma, v Ukrajini in svetu.

Pogovor vodi: Miha Kosovel


Majda Širca

> četrtek, 1. september, 20h

Nekdanjo ministrico za kulturo (2008-2011) poznamo kot novinarko, publicistko, režiserko, scenaristko, urednico oddaj o kulturi Kulturno-informativnega programa in umetniškega dokumentarnega programa RTV Slovenija, avtorico številnih knjižnih, revijalnih in časopisnih tekstov s področja filma, avdiovizualne kulture in humanistike. Med drugim se je podpisala pod večkrat nagrajeno serijo dokumentarnih televizijskih oddaj Povečava, dva filma o zgodovini ženskega gibanja z naslovom Ženska in lanski dokumentarec Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica.

Pogovor vodi: Katja Pahor


Tomislav Vrečar

> četrtek, 1. september, 20h

Tomislav Vrečar alias Soma Arsen je pesnik in performer ter avtor šestih pesniških zbirk (Punk še ni hin, Vaš sin vsako jutro preganja mačke po soseski, Ko se mi vse ponuja, se meni skuja, Naj me koklja brcne, Kurc pesmi, Ime mi je Veronika). Občasno prevaja italijansko poezijo in piše verze v italijanščini. Leta 2015 je pri Centru za slovensko književnost izšel njegov romaneskni prvenec 2nd hand emotions, leta 2018 pa roman Strupena nevesta.

Pogovor vodi: Katja Pahor


Bernard Nežmah

> petek, 2. september, 18h

Bernard Nežmah je bil urednik na Radiu Študent, glavni urednik, kolumnist in novinar Mladine, komentator na RTV Slovenija in sodelavec Inštituta Nove revije. Predava na Filozofski fakulteti in Fakulteti za medije v Ljubljani. Za izstopajoče publicistično delo je prejel Jurčičevo nagrado. Doslej je izdal štiri samostojne knjige. Njegovo zadnje delo, Fragmenti o novinarskem pisanju (2020), predstavlja zbirko člankov in referatov na konferencah in simpozijih, ki jih druži premišljevanje o novinarstvu, njegovi zgodovini, žanrih in posledicah umanjkanja humanistike v množičnih medijih.

Pogovor vodi: Aleš Berger


Tomaž Grušovnik

> petek, 2. september, 20h

Izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem Tomaž Gruškovnik se ukvarja s filozofijo edukacije, etiko živali in okoljsko etiko. Je avtor dveh slovenskih monografiji (Odtenki zelene in Etika živali) ter urednik in sourednik več zbornikov iz svojih raziskovalnih področij, med katerimi je najpomembnejši Borders and Debordering (Lexington, 2018). Od leta 2018 je predsednik Slovenskega filozofskega društva. Je tudi redni kolumnist na spletnem portalu LUD Literatura in pri časopisu Večer v nedeljo. Leta 2020 je pri Slovenski matici izšla njegova knjiga Hotena nevednost

Pogovor vodi: Boštjan Narat


Igor Bijuklič

> petek, 2. september, 20h

Dr. Igor Bijuklič je doktoriral na temo zgodovine moderne propagande in PR kot tehnike manipulacije z ljudmi. Osrednje področje njegovega raziskovanja predstavlja fenomenologija medijev in kritična analiza medijskih tehnik in tehnologij. Svoje raziskovanje umešča v širši kontekst vprašanj o transhumanizmu in visokotehnološki družbi. Kot raziskovalec je deloval na Mirovnem inštitutu, med letoma 2015 in 2017 pa je predaval na Univerzi na Primorskem. Trenutno je zaposlen na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani.

Pogovor vodi: Boštjan Narat


Črna skrinjica

> petek, 2. september, 21h

Žepna založba Črna skrinjica, ki deluje pod okriljem Literarnega društva IA, skrbi za predstavljanje vznemirljivih avtoric in avtorjev, ki jih bolj priznane založbe ne vidijo, opazijo ali pa so nanje preprosto pozabile. Urednika Dejan Koban in Miha Maurič primarno iščeta predvsem mlade pesniške glasove, ki še nimajo do konca napisane oziroma izdane knjige. Črna skrinjica je usmerjena v izvirnost in divjost pesniškega izraza, mladim avtorjem pa nudi platformo, da svoje pesmi prvič izdajo v knjižni obliki.