Opise gostov še dopolnjujemo.

ADRIANO SOFRI

Novinar Adriano Sofri je bil leta 1990 pravnomočno obsojen kot naročnik umora policijskega komisarja Calabresija leta 1972. Afera Sofri je razklala italijansko javnost in spodbudila zgodovinarja Carla Ginzburga, da je napisal polemiko Sodnik in zgodovinar, ki danes velja za klasiko sodobne historiografske misli. Sofri pa je lani pri založbi Sellerio izdal knjigo Fašistični mučenikki pripoveduje o učitelju v Vrhpolju Sottosantiju in njegovem koncu v tridesetih letih 20. stoletja, pri čemer razkriva plast za plastjo zgodovinske drame z empatijo človeka z meje, ki se po burni in tragični življenjski izkušnji vrača v domače kraje.
— petek, 11. 9., ob 19:00 na Trgu Evrope

 

SAÏD KHATIBI

Saïd Khatibi s svojimi romani povezuje južno in severno obalo Sredozemlja. Njegove zgodbe se navezujejo tudi na Slovenijo. Roman Firewood of Sarajevo je zgodba o srečanju Bošnjakinje in Alžirca in o spoznanju, da sovraštvo državljanskih vojn pušča neizbrisno sled v spominu in v vsakdanjiku, ne glede na to, kako daleč od spopada smo. Khatibi piše tudi kratko prozo IN prevaja poezijo, od leta 2006 pa v Sloveniji deluje kot novinar. Khatibi je bil tudi eden od letošnjih kandidatov za mednarodno nagrado za arabsko pripovedništvo IPAF.
— petek, 18. 9., ob 19:30 na sejmu Mesta knjige

 

SHIVA NAZARAHARI

Shiva Nazarahari je iranska novinarka, aktivistka in zagovornica pravic žensk. Trenutno je v sklopu mreže zatočišč za politično preganjane pisatelje ICORN, Slovenskega centra PEN in Mestne občine Ljubljana nastanjena v Ljubljani. Njen študij inženirstva v domači deželi so kmalu prekinili pomisleki o spoštovanju človekovih pravic v Iranu. Skupaj z drugimi aktivistkami je ustanovila Odbor novinarjev za človekove pravice, ki je dokumentiral njihovo kršenje. Ker jo je disidentstvo spravilo v zapor, si je prizadevala tudi za ohranitev pravic zapornikov in zapornic ter za ohranitev spomina nanje.
— sobota, 12. 9., ob 18:00 v Parku Pečno

 

SIMONA SEMENIČ

Simona Semenič, mednarodno uveljavljena dramatičarka in performerka, je trikratna dobitnica Grumove nagrade za dramska besedila 5fantkov.si, 24ur in Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije. Poleg avtorstva številnih v mnoge jezike prevedenih dramskih besedil je delala v ljubljanskem Gledališču Glej kot njegova vodja in kot vodja iniciative Preglej. Letos je izšel njen mladinski roman Tajno društvo KRVZ, ki je že prejel nagrado modra ptica; za svoje umetniško delovanje pa je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada.
— sreda, 16. 9., ob 17:30 na sejmu Mesta knjige

 

VERONIKA SIMONITI

Veronika Simonti je zaslužna za mnoge odlične prevode italijanskih literatov v slovenski jezik. Njena pisateljska pot se je začela z zbirko zgodb Zasukane štorije, ki so ji sledile še druge zbirke kratke proze; zadnja nosi pomenljiv naslov Fugato; oblike bega. S svojim prvim romanom je bila finalistka, z drugim, Ivana pred morjem, pa letošnja dobitnica nagrade kresnik. Poleg vsestranskega literarnega ustvarjanja si prizadeva za izmenjavo slovenske in italijanske književne kulture, za kar skrbi na blogu La casa di carta – Papirnata hiša.
— torek, 15. 9., ob 19:30 na sejmu Mesta knjige

 

MIRJAM MILHARČIČ HLADNIK

Mirjam Milharčič Hladnik deluje kot znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU v Ljubljani. Kot sociologinja se ukvarja s šolskimi reformami, z državljansko vzgojo, v zadnjem času pa tudi s človekovimi pravicami, posebno v kontekstu integracije migrantov. Ukvarja se tudi z ženskimi študijami, kjer preučuje neenakopravnosti med spoloma ter primere izbrisanih pomembnih žensk v Sloveniji.
— četrtek, 17. 9., ob 20:00 na sejmu Mesta knjige

 

POOYESH AZIZEDIN

Pooyesh Azizedin je iranski zagovornik človekovih pravic, pesnik in novinar. Večino svojih pesmi je objavljal na blogih, nekatere pesmi pa so objavljene tudi v spletnih literarnih revijah. Sodeloval je pri projektu recitiranja klasične perzijske poezije in bil član različnih literarnih združenj. Sodeloval je pri organizaciji pesniških večerov v Teheranu. Trenutno živi v Ljubljani z novinarko in aktivistko Shivo Nazarahari.
— sobota, 12. 9., ob 18:00 v Parku Pečno

 

UROŠ ZUPAN

Uroš Zupan je pesnik, esejist in prevajalec. Njegovo pesništvo je bilo v začetku devetdesetih let sprejeto kot prelomno, zlasti zaradi večjega poudarka na nemetaforični govorici, ki se vse odločneje uveljavlja v poeziji osemdesetih in devetdesetih let, po vrhuncu literarnega modernizma. Od prve knjige Sutre (1991) je izdal je deset zbirk pesmi in šest knjig esejev, poezijo pa tudi prevaja. Za svoje pesništvo je prejel vrsto nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, ter tudi več tujih priznanj. Njegove pesmi so prevedene v več tujih jezikov.
— sreda, 16. 9., ob 19:30 na sejmu Mesta knjige

 

SIMONA HAMER

Simona Hamer je dramaturginja in dramatičarka. Soustvarila je več kot 30 gledaliških predstav. Njena gledališka dejavnost je izšla iz ad hoc dogodkov in performativne bralne prakse. Že s prvo samostojno predstavo Kladivo ali pinceta? dramaturška osmišljevanja je prejela nagrado občinstva za najboljšo predstavo festivala na 43. Tednu slovenske drame. Je dobitnica Grumove nagrade za dramsko besedilo Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni. Poleg tega se aktivno udeležuje javne razprave o sodobni dramatiki, slovenski dramatiki in gledališču nasploh.
— torek, 15. 9., ob 17:30 na sejmu Mesta knjige

 

BERNARD NEŽMAH

Bernard Nežmah je bil urednik na Radiu Študent in glavni urednik tednika Mladina, danes pa je kolumnist in novinar Mladine, komentator na RTV Slovenija in raziskovalec na Inštitutu Nove revije. V domačih in tujih revijah objavlja članke o politiki, sociologiji, lingvistiki, medijih in kulturi. Objavil je več strokovnih knjig. Kot docent predava področja novinarskih žanrov, publicistike in zgodovine novinarstva na Filozofski fakulteti in Fakulteti za medije v Ljubljani. Njegovo publicistično delo mu je prineslo Jurčičevo nagrado.
— četrtek, 17. 9., ob 19:00 na sejmu Mesta knjige

 

ALEKSIJ KALC

Aleksij Kalc je diplomiral iz zgodovine in doktoriral iz zgodovinske antropologije. Kot raziskovalec je delal na Odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu in na ZRS Univerze na Primorskem v Kopru; predava na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Področja njegovega raziskovanja so predvsem migracije, problematika prebivalstva, zgodovina mest, vprašanja mejnosti, etnične in socialne identitete, prebivalstvene in migracijske politike. Ukvarja se tudi z ustno zgodovino, izseljenskimi korespondencami ter komunikacijskimi sistemi.
— četrtek, 17. 9., ob 20:00 na sejmu Mesta knjige

 

MIHA OBIT

Miha Obit se je rodil leta 1966 v Ludwigsburgu v italijansko-slovenski družini. Živi v Špetru blizu Vidma v Italiji. Deluje kot urednik dvojezičnega časopisa Novi Matajur. Objavil je tudi več pesniških zbirk, tudi v slovenskem jeziku: med njimi so Leta na oknu (2001) in Marginalia/Marginalije (2010) V italijanščino je prevedel dela slovenskih pesnikov in pisateljev, kot so Boris Pahor, Aleš Šteger, Miha Mazzini in Bronja Žakelj.
— petek, 18. 9., ob 18:30 na sejmu Mesta knjige

 

NEVENKA TROHA

Nevenka Troha je zgodovinarka, znanstvena svetnica na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki se posveča raziskovanju zgodovine Istre in Primorske ter druge svetovne vojne. Je soavtorica monografije Slovenija v vojni 1941–1945.
— nedelja, 13. 9., ob 18:00 na Trgu Evrope

 

BRANKO MARUŠIČ

Branko Marušič je slovenski zgodovinar, avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške Univerze. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih in bil član slovensko-italijanske državne zgodovinsko-kulturne komisije.
— nedelja, 13. 9., ob 18:00 na Trgu Evrope

 

LUKA LISJAK GABRIJELČIČ

Luka Lisjak Gabrijelčič je zgodovinar, politični analitik in urednik revije Razpotja. Pri svojem raziskovanju se posveča predvsem zgodovini srednjeevropske politične misli. Je soavtor knjige A History of Modern Political Thought in East Central Europe, vol. II (Oxford University Press) in sourednik (s Ferencem Laczóm) zbornika o evropskih delitvah po padcu Berlinskega zidu: The Legacy of Division: East and West after 1989 (CEU Press).
— petek, 11. 9., ob 19:00 na Trgu Evrope
— nedelja, 13. 9., ob 18:00 na Trgu Evrope

 

JERNEJ ŠČEK

Jernej Šček je profesor filozofije in zgodovine na liceju Prešeren v Trstu. Kot avtor objavlja v dnevnikih in revijah, kot voditelj in avtor oddaj sodeluje tudi z Radiem Trst A. Prireja predavanja in okrogle mize v sklopu tržaških kulturnih društev ter za projekt Misliti več.
— nedelja, 13. 9., ob 18:00 na Trgu Evrope

 

KAJA ŠIROK

Kaja Širok je direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, zgodovinarka, raziskovalka, prevajalka, docentka za področje kulturne zgodovine na univerzi v Novi Gorici in lastnica naziva vitez reda italijanske zvezde, ki ga je prejela za angažiranost na področju medkulturnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. 
— nedelja, 13. 9., ob 18:00 na Trgu Evrope

 

KATARINA GOMBOC ČEH

Katarina Gomboc Čeh je do sedaj izdala dve pesniški zbirki, Negotovosti navkljub in Naselili smo se v tkanine. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in ruščine; nekaj časa je poučevala v Trstu, sedaj pa deluje kot samostojna književna ustvarjalka, med drugim v uredniškem odboru revije November. Poleg poezije piše tudi kratke zgodbe. Nekatera njena dela, med drugim izbrane pesmi iz zbirke Naselili smo se v tkanine, so nastala in bila prevedena v italijanščino v sklopu umetniške rezidence v kraju Topolove v Benečiji.
— torek, 15. 9., ob 19:30 na sejmu Mesta knjige
— sreda, 16. 9., ob 19:00