SIMPOZIJ OB 40-LETNICI SMRTI DUŠANA PIRJEVCA

5. junij 2017, grad Kromberk  

Dogodek organizira Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Društvom študentov primerjalne književnosti in Goriškim muzejem, potekal pa bo v sklopu festivala Mesto knjige na gradu Kromberk pri Novi Gorici.

Spregovorili bomo o različnih vlogah Dušana Pirjevca – literarni zgodovinar, filozof in zgodovinska osebnost.

PROGRAM

Predavanja – prvi sklop

13.00 Janko Lozar: “Filozofska misel Dušana Pirjevca”
13.30 Žiga Kovač: “Bog ateistov”
14.00 Vid Bešter in Bine Debeljak: “Dušan Pirjevec in Kafkov Grad: topos in utopos, dejansko in potencialno, v Pirjevčevi teoriji evropskega romana”

Predavanja – drugi sklop

16.00 Alenka Pirjevec: “Spomini o očetu”
16.30 Jan Zoltan: “Dušan Pirjevec kot univerzitetni profesor in literarni lik. Nekaj osebnih spominov”
17.00 Aljaž Škrlep “Pirjevec in film”

18.00 Ogled filma Jabolko v snegu

Vstop na dogodek je prost, zato povabite prijatelje, družino in zainteresirane kolege, da se nam priružijo. Prilagamo tudi povezavo do dogodka na Facebooku. 

V kolikor imate kakršna koli vprašanja nam pišite na
komparativist.si@gmail.com

ali
info@mestoknjige.si.

________________________________________________________________

KDO JE DUŠAN PIRJEVEC?

Dušan Pirjevec se je rodil leta 1921 v Solkanu. Njegovo življenje velja za burno in kontroverzno: med drugo svetovno vojno je kot viden član Komunistične partije opravljal visoke politične in vojaške funkcije, po vojni je bil nekaj časa zaprt in se je polagoma oddaljeval od marksistične misli.

Osrednja tema njegovih literarnih raziskovanj je bilo vprašanje romana. Razvil je izvirno razumevanje evropskega romana, raziskoval slovensko moderno in njeno povezanost s svetovno književnostjo. Pisal je študije o temeljnih delih evropskega romanopisja od renesanse do sodobne književnosti. Za temelj je vzel Heglovo in Lukácsevo estetiko, Bahtinovo teorijo romana, Sartrovo filozofijo eksistence, Ingardnovo fenomenologijo literarne vede in Heideggerjevo misel o umetnosti. Ob teoriji in zgodovini romana se je v svojem zrelem znanstvenem obdobju obširneje ukvarjal s fenomenologijo in ontologijo literarnega dela, filozofijo umetnosti ter strukturalno poetiko.

NAZAJ NA PRVO STRAN