Select Page

Barbara Ivančič Kutin

> Knjige pod jelkami 2018

Bovčanka Barbara Ivančič Kutin, rojena 1973, je po končani gimnaziji v Tolminu (1992) študirala slovenščino in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi (1998) je začela poučevati slovenščino v ljubljanski Bolnišnični šoli, konec leta 1999 pa se je s statusom mlade raziskovalke zaposlila v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter leta 2005 doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem«.
Raziskuje na polju slovstvene folkloristike, predvsem folklorne pripovedi, okoliščine in izvedbo pripovedovanja, specifična lokalna pripovedna izročila in repertoarje ljudi, ki jih lokalna skupnost označi za dobre pripovedovalce. V kontekstu pripovedi jo zanimajo hišna in ledinska imena in druga lokalna poimenovanja, spremlja pa tudi transformacije slovstvene folklore iz zasebnega v javni prostor in v popularno kulturo. Njene raziskave večinoma temeljijo na lastnem terenskem delu, ki ga najpogosteje opravlja v Zgornjem Posočju (širše Bovško, Kobariško in Tolminsko, deloma Cerkljansko) in Benečiji, v zadnjem desetletju tudi med Slovenci po svetu (ZDA, Srbija, Nemčija, Argentina). Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih, redno predstavlja svoje raziskave na znanstvenih srečanjih. S študijskem letom 2017/2018 je začela predavati predmet Slovstvena folkloristika na Oddelku za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Občasno s predavanji gostuje tudi na drugih domačih in tujih univerzah in raziskovalnih ustanovah (ZDA, Srbija, Češka, Rusija, Argentina). Sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi, društvi in šolami v okoljih svojega terenskega dela. Je avtorica treh znanstvenih monografij (Slovar bovškega govora, 2007, Živa pripoved v zapisu, 2011, Krivopete. Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori, 2018) ter številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter drugih prispevkov. Je članica Delovne skupine Koordinatorja za vpis v register nesnovne dediščine.

Foto: David Verlič/Mesto knjige