Drago Jančar
> Knjige pod jelkami 2017
Drago Jančar (1948) je pisatelj, dramatik in esejist, eden najpomembnejših in najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev.
Diplomiral je iz prava na Višji pravni šoli Univerze v Mariboru. Med študijem je bil nekaj časa glavni urednik študentskega lista Katedra. Nekaj let je delal kot novinar pri časniku Večer in tedniku 7 dni. Zaradi »razširjanja sovražne propagande« so ga leta 1974 obsodili na leto dni strogega zapora. Po treh mesecih so ga izpustili. Nekaj časa je delal v svobodnem pisateljskem poklicu, nato pri Viba filmu kot dramaturg, med letoma 1981 in 2016 pa pri Slovenski matici kot glavni urednik in tajnik.
Od 1987 do 1991 je bil predsednik slovenskega centra PEN, angažiral se je za demokratizacijo Slovenije in njeno osamosvojitev. Sodeloval je pri ustanovitvi Nove revije, bil eden njenih urednikov in osrednjih sodelavcev. Leta 1995 je bil izvoljen za izrednega člana razreda za umetnost SAZU, leta 2001 pa za rednega.
Uveljavil se je s pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko. Kulturni novinarji so ga že pred časom poimenovali Cankar naših dni. V angažirani esejistiki se posveča aktualnim političnim, kulturnim in družbenim vprašanjem.
Njegove kultne drame iz 80. let (na primer Veliki briljantni valček) so bile večkrat uprizorjene na srednjeevropskih odrih in v Washingtonu. Njegova najbolj znana prozna dela so Severni sij, Graditelj, Prerokba, Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi, To noč sem jo videl in Galjot.
Prejel je večje število slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003) in nagrado Jean Amery za esejistiko (2007); trikrat je dobil tudi slovensko esejistično Rožančevo nagrado (kot prvoprejemnik 1993, nato še 1995 in 2006). Leta 2015 so mu v Evropskem parlamentu podelili naziv Državljan Evrope, Slovenska matica pa ga je 2017 razglasila za zaslužnega člana. Je tudi štirikratni dobitnik nagrade kresnik za romane Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi,To noč sem jo videl (katerega francoski prevod je 2014 prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo in bil kandidiran za francosko literarno nagrado femina, nemški prevod pa je bil razglašen za najboljšo knjigo po izboru avstrijskih kritikov na listi ORF in je bil po mnenju mesta Darmstadt v oktobru 2015 najboljša knjiga v Nemčiji) ter In ljubezen tudi (leta 2018). Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 tudi častni doktorat mariborske univerze in decembra istega leta na festivalu prozne ustvarjalnosti v Novem Sadu mednarodno nagrado Milovana Vidakovića. Aprila 2023 so mu podelili italijansko mednarodno literarno nagrado Latisana per il Nord-Est za italijanski prevod romana In ljubezen tudi.
foto: Jože Suhadolnik/Delo