Jože Pirjevec

> Mesto knjige 2019

Jože Pirjevec (1940) se je po maturi na slovenskem liceju v Trstu vpisal na Filozofsko fakulteto in tam 1966 diplomiral iz zgodovine. V naslednjih dveh letih se je izpopolnjeval na normalki v Pisi (Scuola Normale Superiore), nato pa je absolviral Diplomatsko akademijo na Dunaju ter pod mentorstvom prof. Frana Zwittra 1977 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Na univerzi v Pisi je 1971 začel akademsko kariero in jo nadaljeval v Trstu in Padovi. Tu je med 1986 in 1996 predaval kot redni profesor zgodovine vzhodne Evrope na Fakulteti za politične vede. 1996 se je vrnil v Trst, kjer je na Filozofski fakulteti zasedel katedro za zgodovino slovanskih narodov. Ker se je na samem začetku svoje znanstvene poti usmeril v preučevanje mednarodnih odnosov, je že v šestdesetih letih začel raziskovati v številnih tujih arhivih. Kot štipendist avstrijske vlade, Sovjetske akademije znanosti, Humboldtove ustanove (Alexander von Humboldt-Stiftung), Wilsonovega centra v Washingtonu in Nobelovega inštituta v Oslu je imel priliko delati v nekaterih najbolj prestižnih evropskih in ameriških arhivih in bibliotekah.
Kljub pogostim potovanjem na tuje se ni izognil kulturnopolitičnemu delu znotraj slovenske manjšine na Tržaškem. Od 1984 je bil sedemnajst let predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, od 1987 do 1991 pa predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Že dolgo je tudi sodelavec slovenskega radia in televizije, Primorskega dnevnika, Primorskih novic, Dela in drugih časopisov. 1988 je za knjigo Tito, Stalin in Zahod dobil nagrado Kidričevega sklada, za monografijo Jugoslovanske vojne 1991–1999 pa leta 2002 Premio Acqui. 1995 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2005 za izrednega, 2009 za rednega. Odkar je znova pridobil slovensko državljanstvo, se je tudi aktivneje vključil v kulturnopolitično življenje v Sloveniji. 1996 je bil v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru imenovan za znanstvenega svetnika za področje sodobne zgodovine in zadolžen za vodenje številnih raziskovalnih projektov. 2000 je postal član senata pravkar ustanovljene Fakultete za humanistične vede v Kopru, 2001 je bil imenovan za predsednika odbora za preučevanje narodnih manjšin pri SAZU. 2006 je bil odlikovan z zlato plaketo Univerze na Primorskem. Istega leta je dobil priznanje društva TIGR, naslednje leto pa zlato plaketo ZZB NOB Slovenije. Novembra 2007 mu je Odbor RS za Zoisovo nagrado podelil priznanje ambasador znanosti. Ob 70-letnici OF leta 2011 ga je ZZB NOB počastila z listino, svojim najvišjim priznanjem, naslednje leto pa mu je Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelila odličje za življenjsko delo v prid Slovencev v Italiji.

Foto: Rebeka Bernetič/Mesto knjige