Lučka Kajfež Bogataj

> Mesto knjige 2019

Lučka Kajfež Bogataj (1957) je slovenska klimatologinja, soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2007 in ena izmed slovenskih pionirk raziskovanja vpliva podnebnih sprememb. Dr. Lučka Kajfež Bogataj je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti, doktorirala na Biotehniški fakulteti ter v nadaljevanju odšla na podoktorsko usposabljanje v ZDA in na Švedsko. Je redna profesorica in poučuje na Biotehniški fakulteti, predava pa tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko ter na Fakulteti za arhitekturo. Že od leta 1996 vodi Center za biometeorologijo na Biotehniški fakulteti.
Že 16 let je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov (IPCC), znotraj katerega je opravljala veliko različnih funkcij. Leta 2007 je IPCC za prizadevanje pri ozaveščanju javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja prejel Nobelovo nagrado za mir in tako je tudi Lučka Kajfež Bogataj, kot del ekipe IPCC, postala soprejemnica Nobelove nagrade. Leto dni pozneje ji je takratni predsednik Slovenije, Danilo Türk, podelil red za zasluge »za odmevno znanstveno delo na področju proučevanja podnebnih sprememb ter njeno predanost varovanju okolja«.
Medaljo za znanstvene zasluge ji je podelila Univerza v Verakruzu (2008), častni doktorat pa Univerza na Primorskem (2011), na evropski ravni je bila imenovana v skupino žensk, ki navdihujejo Evropo (2012). Raziskovalno se osredotoča na področje podnebnih sprememb in aplikativne meteorologije, še zlasti na vpliv vremena in podnebnih sprememb na rastlinsko pridelavo in človeka. Sodeluje pri številnih projektih, tako nacionalnih kot mednarodnih.
Med medijsko bolj prepoznavnimi projekti je evropski projekt Heat-Shield, v katerem raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, med drugim tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, ugotavljajo, kako vročinski valovi prizadenejo delavce. Zaveda se pomena posredovanja kakovostnih informacij, zato se njeno delo ne ustavi ob šolskem pragu, ampak se aktivno udeležuje različnih javnih debat, okroglih miz, predavanj, katerih namen je širšo javnost seznaniti s stroko. Tako med njenimi deli najdemo več sto poljudnih in strokovnih člankov ter tri knjige za mladino.

Foto: Rebeka Bernetič/Mesto knjige