Simona Semenič
> Mesto knjige 2020
Simona Semenič (1975) je celostna gledališka ustvarjalka (dramatičarka, performerka, producentka, pedagoginja, pisateljica in tudi dramaturginja). Na AGRFT je diplomirala na smeri dramaturgija. Simona je dobitnica treh Grumovih nagrad in sicer za besedila 5fantkov.si (2008), 24ur (2006) in Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije (2014), besedila 1981 (2013), to jabolko, zlato (2016), rabljena roba (2020) in Potem že tečem pa so bila za isto nagrado nominirana. Njena besedila so prevedena v dvanajst jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu, v nekaterih državah tudi objavljena. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Med ostalimi njenimi dramskimi deli so Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007), Gostija (2010), Vsega je kriv Boško Buha (2011), Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še (2011) in Mi, evropski mrliči (2015).
Simona tudi piše, režira in nastopa v avtobiografskih performansih, kot so 9 lahkih komadov (2007, z umetniško skupino Preglej), Jaz, žrtev. (2007), Še me dej (2009), 43 srečnih koncev (2010, z umetniško skupino Preglej), Kapelj in Semenič v sestavljanju (2012, z Barbaro Kapelj), Semenič in Bulc naprodaj (2013, z Maretom Bulcem) in Drugič (2014). S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini. Režirala je dve predstavi in sicer adaptacijo Večna medikacija (Mesto žensk, 2006) in Hura, Nosferatu (SNG Nova Gorica in SMG, 2015).
Simona je od nastanka leta 2005 do leta 2013 vodila iniciativo Preglej, od leta 2007 do leta 2010 je vodila društvo Gledališče Glej, od leta 2006 pa vodi tudi Kulturno društvo Integrali. Izkušnje ima tudi z vodenjem delavnic dramskega pisanja, saj je v zadnjih desetih letih vodila veliko število delavnic tako doma kot tudi v tujini. Kot soavtorica in dramaturginja sodeluje tudi z režiserji in koreografi, med drugimi je večkrat sodelovala z Ivanom Talijančićem in Janezom Janšo, piše pa tudi adaptacije za gledališča (LGL, MGL, SiTi Teater).
foto: Rebeka Bernetič/Mesto knjige