Select Page

Olga Tokarczuk

> Mesto knjige 2019

Olga Tokarczuk (1962, Sulechów), danes najbolj priznana poljska pisateljica, je študirala klinično psihologijo na Varšavski univerzi in delala kot psihoterapevtka, vodila je lastno založbo Ruta in delavnice kreativnega pisanja na krakovski Jagelonski univerzi ter na Opolski univerzi, je med pobudniki vroclavskega Festivala zgodbe. Živi v Vroclavu. Napisala je devet romanov: Potovanje ljudi knjige (1993), E. E. (1995), Pravek in drugi časi (1996, slov. 2005), Dnevna hiša, nočna hiša (1998, slov. 2005), Zadnje zgodbe (2004), Ana In v grobnicah sveta (2006), Beguni (2007, slov. 2010), Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (2009, slov. 2014) in Jakobove bukve (2014, slov. 2017), novelistične zbirke Omara (1998), Igra na veliko bobnih (2002) in Bizarne zgodbe (2018), esejistični deli Punčka in biser (2001) in Trenutek medveda (2012) ter slikanico Izgubljena duša (2017).
Leta 2019 je prejela Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018.
Posebnost njene postmodernistične poetike sta močno izražena potreba po transcendenci in odpoved linearni pripovedi. Slednjo v inovativni formi »konstelacijskega romana« nadomeščajo interpretacijsko odprti prizori in podobe, ki se sestavljajo v koherentno celoto šele v bralčevi zavesti. Arhetipskost podob, ki pogosto zrcalijo mitične vzorce, ustreza pisateljičini želji predstaviti totaliteto sveta – resničnost, ki zaobsega tudi sanje, duševnost, osebno in kolektivno nezavedno, vizije.
Prejela je veliko literarnih in drugih nagrad, mdr. nagrado Zveze poljskih založnikov za prvenec (1995), nagrado Sklada Kościelskih (1997), dvakrat Nike (2008 za Begune in 2015 za Jakobove bukve), petkrat Nike bralcev, srebrno medaljo za zasluge v kulturi gloria artis (2010), vilenico (2013), nagrado mostovi (Brückepreis, 2015), stockholmsko literarno nagrado Kulturhuset (2015), mednarodno nagrado man booker (2018), francosko nagrado Transfuge za najboljši evropski roman in švicarsko nagrado Jana Michalskega (obe 2018 za Jakobove bukve), nagrado IX. kongresa žensk v Poznanju (2017) in nagrado sklada Polcul za družbeno dejavnost na področju kulture (2018). Finalistka ameriške nacionalne književne nagrade (National Book Award) v kategoriji prevodov in francoske nagrade Prix Femina v kategoriji tuji roman (oboje 2018). Film Živalska sled, ki ga je po romanu Pelji svoj plug čez kosti mrtvih posnela Agnieszka Holland, je bil na Berlinskem filmskem festivalu nagrajen s srebrnim medvedom (2017).

Foto: David Verlič/Mesto knjige