Alojz Gradnik
Alojz Gradnik je v času med obema vojnama veljal za najpomembnejšega slovenskega pesnika po Prešernu. Njegova temačna in ekspresivna lirika je navduševala tudi Srečka Kosovela, ki je o Gradniku pisal diplomsko nalogo. Po italijanski zasedbi je prebegnil v Jugoslavijo, kjer je delal kot pravnik na različnih ministrstvih in kasneje kot sodnik. Zaradi tega je bil v letih po drugi svetovni vojni umaknjen iz javnega življenja. V naslednjih desetletjih se je posvečal predvsem prevajanju. Prek njega smo tako v Sloveniji dobili Dantejeva Nebesa, Michelangelove sonete, Byronove Parizine, posvečal pa se je tudi kitajski in indijski književnosti.
Kip je delo kiparja Negovana Nemca.