Program
NaMestoKnjige 2024
5.–9. junij 2024
Nova Gorica

 

sreda, 5. 6.
19.00 Knjigarna kavarna Maks (Delpinova 10)
David Graeber: Bulšihti: teorija

Predstavitev uspešnice v slovenskem prevodu Aleksandre Rekar.

Sodeluje avtor spremne študije Blaž Kosovel

Ameriški antropolog in politični aktivist David Graeber (1961–2020) je leta 2013 za revijo Strike! napisal kratek esej z naslovom »O fenomenu bulšihtov« (On the Phenomenon of Bullshit Jobs) in njegova objava je sprožila nepričakovan odziv. »Če je kdaj hipotezo kakšnega eseja potrdilo to, kakšen odmev je imel, je to tak primer,« se v knjigi spominja Graeber. Članek je sprožil pravo eksplozijo. Bralci so se nanj množično odzvali s svojimi pričevanji o tovrstnih službah, Graeber pa je pričevanja pozneje uporabil kot antropološke podatke s terena, jih analiziral in postavil v zgodovinski in družbeni kontekst. Tako je do leta 2018 nastajala knjiga z naslovom Bulšihti: teorija, katere osrednja teza je, da je v sodobni družbi vse več delovnih mest, ki so predvsem sama sebi namen, in da ljudje, zaposleni v teh službah, dobro vedo, da ne počnejo nič kaj koristnega (in so zato nesrečni) ter da bi družba kot celota kvečjemu pridobila, če takih delovnih mest sploh ne bi bilo. In ker nesmiselne službe tudi ekonomsko niso upravičljive, je očitno, da je njihova funkcija politična, sklene Graeber. Manj verjetno je namreč, da se bodo ljudje, zaposleni z že nekakšnim redno in solidno plačanim bulšihtom, politično aktivirali …

vodi: Ajda Pistotnik

•·················•·················•

četrtek, 6. 6.
19.00 Knjigarna kavarna Maks (Delpinova 10)
Marjetka Golež Kaučič: Človek je najhujša zver

Živali v folklori, literaturi in kulturi. Predstavitev znanstvene monografije.

Knjiga poskuša najti presečišče med klasičnimi in sodobnimi raziskavami živali v ustvarjalnih sklopih človekovega ustvarjanja in življenja, ki pa niso osrediščene na človeka, temveč na žival v novih paradigmah sveta – novi ontološki paradigmi in živalskem obratu.. Avtorica razpravlja o živalih v ljudski pesmi, pripovedništvu, poeziji, predstavlja psa v folklori, literaturi in filmu, ugotavlja različne negativne in pozitivne reprezentacije živali v medvrstnih odnosih in obravnava avtorske pesniške tematizacije živali. Govori o poblagovljenju svetega, o živalskem bivanju in kulturi, konjih v fikciji in resničnosti, odnosu do živali v urbanem okolju ter o negativnih tradicionalnih praksah in smrti živali ter žalovanju za njimi. Monografija z inovativnimi multidisciplinarnimi pristopi predstavlja možnost oblikovanja drugačnih znanstvenih perspektiv glede odnosov človeka, živali in narave ter vzpostaviti nov pogled ekološke in čezvrstne družbene pravičnosti prav skozi folkloro, literaturo in kulturo.

vodi: dr. Tanja Badalič

V sodelovanju z ZRC SAZU in Glasbenonarodopisnim inštitutom.

•·················•·················•

petek, 7. 6.
19.00
Atrij občinske stavbe MONG (Trg Edvarda Kardelja 1)
Dragan Živadinov, Meta Kojc, dr. Peter Krečič: Edvard Zajec

Predstavitev dveh knjig svetovnega pionirja računalniške umetnosti Edvarda Zajca z naslovom Syracuse – Trst / Pisma 1980 – 2018  (Edvard Zajec – Aleksander Rojc) in Syracuse N.Y. – Ljubljana Pisma Edvarda Zajca Petru Krečiču 1977 – 2011. Prva knjiga pisem tematizira računalniško umetnost in glasbo, druga vsebuje pisma posvečena računalniški umetnosti skozi prizmo vizualne umetnosti. Poleg obeh knjig bo predstavljena še bibliofilska izadaja. Knjige sta izšli pri zavodu DELAK. Na predstavitvi bodo prisotni dr. Peter Krečič, Meta Kojc in Dragan Živadinov.

•·················•·················•

sobota, 8. 6.
11.00 Knjigarna kavarna Maks (Delpinova 10)
Caffè matineja: Dragan Živadinov in Dimitrij Rupel

Pogovor ob knjigah Članki in pisma (Založba *cf., 2023) in Pošljite za naslovnikom (Obzorja, 1984).

Na matineji v Knjigarni kavarni MAKS bo potekal pogovor o dveh knjigah iz dveh različnih obdobji. Njun skupni imenovalec je levi intelektualec Vladimir Martelanc (1905–1944), junak prve polovice XX. stoletja! Prva knjiga Vladimirja Martelanca z naslovom Članki in pisma, ki sta jo uredila Ravel Kodrič in Amelia Kraigher vsebuje nabor Martelančevih besedil, zaobseženih na 742 straneh. Knjiga je izšla pri založbi *cf. leta 2023. Druga knjiga dr. Dimitrija Rupla z naslovom Pošljite za naslovnikom pa skozi dramsko besedilo sledi Vladimirju Martelancu in njegovi  avantgardistični tragični biografiji. Knjiga, ki je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru leta 1984, poleg omenjenega vsebuje tudi dramsko besedilo Job. Na pogovoru bosta sodelovala dr. Dimitrij Rupel in Dragan Živadinov.

•·················

19.00 Atrij občinske stavbe MONG (Trg Edvarda Kardelja 1)
Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

Pogovor in pesniški večer s prejemnico nagrade Prešernovega sklada 2024.

Nagrajenka Prešernovega sklada Miljana Cunta nas je začarala že s svojim prefinjenim prvencem Za pol neba, nadaljevala z bolj konceptualno zbirko pesmi v prozi Pesmi dneva in se v tretji knjigi Svetloba od zunaj vrnila k poetiki prvenca, ki se je subtilno približala duhovnemu, povzdignjenemu, skoraj eteričnemu. S svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica sicer še vedno sprehaja po isti pokrajini, a njen pogled je usmerjen ne več toliko navzgor kot med prste, kjer skozi svetlobo polzi neviden zlati prah. Glavna elementa zbirke sta prostor in čas, ki se upogibata, stikata, premikata, porajata brez kraja. A četudi bi želeli v pest ujeti svoj čas, da bi lahko vstopili in se vrnili, je to nemogoča naloga, ki se udejanja le skozi poezijo samo, skozi tisto materijo, ki zna ustaviti čas na papirju, kjer se platnice odpirajo neslišno kot dobro naoljena vrata.

Vodi: Neja Repe

V sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka in Slovensko matico.

•·················

20.30 Atrij občinske stavbe MONG (Trg Edvarda Kardelja 1)
KiKi

Magični folk-pop koncert.

KiKi je umetnica, ki s svojim pripovedništvom poslušalstvo popelje v skrivnosten in včasih nekoliko temačen svet lastne folklore. Radio Študent jo opisuje kot »čarovnico intimnih pripovedk«, njeno glasbo pa kot »magični folk-pop«. Njene pesmi so nekoliko čudaške in občasno temačne, ne manjka pa jim čustvenih izpovedi in lepih harmonij. KiKi je lani izdala svoj prvi album KRiKi, ki združuje 12 avtorskih pesmi.

•·················•·················•

nedelja, 9. 6.
9.00 Carinarnica, Erjavčeva 53 (obvezne prijave)
Aldo Rupel

Sprehod z avtorjem publikacije Slovenski obraz Gorice.

Aldo Rupel, goriški kulturni delavec, profesor, publicist, tabornik in planinec ter avtor publikacije Slovenski obraz Gorice, nas pelje na sprehod po mestu, kjer je prisotnost slovenske skupnosti, ki biva tu vse od ustanovitve kraja, marsikdaj skrita. Sprehod bo trajal približno tri ure. Število mest je omejenih. Obvezna prijava na pisarna@razpotja.si.

V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.